Pojdi na glavno vsebino

Zgodba o medli

Zgodba o medli

»Ena prvih jedi, ki smo jo pri Jezerškovih iztrgali zobu časa, je bila medla. Ne vem, kako smo si izmed vseh jedi, ki so se ponujale, izbrali ravno medlo, ampak tako je pač bilo. Bližina oziroma rob sorškega polja, kjer je moj dom in služba, pa tudi jaz osebno sem se trudila, da najde pot do naših gostov. Medlo sem spoznala preko moje mami, ki je bila doma na Godešiču pri Škofji Loki v veliki kmečki družini z dvanajstero otrok. Takrat so medlo hočeš ali nočeš jedli vsak dan zjutraj in zvečer,« pravi Ana Šušteršič, vodja razvoja.

Takole se spominja moja teta Tončka:

Vsa leta smo jedli zjutraj in zvečer isto jed. Jutranja jed je bila medla: napol gosta jed iz kaše in moke. Moka je bila včasih bela, največkrat pa ržena (polnozrnata), jed je mati zabelila z ocvirki; praznična zabela je bila smetana, le kdaj pa kdaj masovnik- najslajša poslastica na medli. Ko smo to povrhnjico pojedli, je na jed nalila mleka. Za nas je bila to ne samo vsakodnevna, ampak tudi res najboljša jed. Če je koga morala počakati, jo je v skodelici pustila v kahli (majhna odprtina v peči). Medla je dobila prepečeno skorjico smetane, ki smo jo otroci spet radi jedli z očetom, ko se je vrnil.

Ana Šušteršič
Ana Šušteršič, vodja razvoja

Tudi meni jo je mami potem poskušala približati, a ni ji ravno uspelo. Toda uspelo je medli. Ni bila pozabljena. In skozi čas, ko sem odrasla in se poklicno našla predvsem v pozabljenih okusih naše Slovenije, sem se vedno trudila, da bi medla našla (zasluženo) mesto na Jezerškovi mizi. A pot do pogrnjene Jezerškove mize, okrog katere se gibljejo vsemogočni gostje, ni bila lahka. Čakalo jo je kar nekaj vzponov in padcev. Od čistega ignoriranja do iskrenega zanimanja. Kaj več ji na začetku poti ni uspelo. Seveda takrat tudi mi (Jezerški) nismo razmišljali o medli kot izhodišču za nova kulinarična doživetja. Kuhali in postregli smo jo takšno kot je bila, skromno, preprosto in vase zaprto dekle. "Le" bogato smo jo nališpali z mesnatimi ocvirki.

Pa sem potem nekoč doma poskušala skuhati drugačno medlo. Primerno za potovanja po dogodkih in različnih prostorih. Izziv je bil, da bi jo lahko (vročo) kuhano zlila v model in ohladila in potem ohlajeno rezala in ... In sem dala kuhat kašo. Kaj pa , če bi zdaj v kašo namesto moke zakuhala koruzni zdrob? Da bi se strdila, ko bi se ohladila. In sem ga. In potem sem to res vroče prelila v pripravljen model-srnin hrbet. Uspelo je-strdilo se je. Strjeno in ohlajeno sem narezala na rezine, polila s sladko smetano in zapekla. Medla je dobila novo dimenzijo. Drugačno izhodišče in primernejšo strukturo. Prvi korak je uspel. A medla je ostala še vedno preprosta in skromna. In vase zaprta deklica. Mi pa goste, ki iščejo ...? Samozavestno lepotico z malce prirojene skromnosti? No, ne vem točno, kaj iščejo. Meni je uspelo najti- zavohati- to je bil pravi istrski tartuf- močno dišeč afrodizjak - gospod v pravem pomenu besede. Hudo- iz medle je na začetku naredil samozavestno lepotico. Sčasoma ji je z njegovo pomočjo uspelo postati dama s prirojeno preprostostjo in skromnostjo. Tudi drugi korak je uspel. Zdaj je medla dama v zrelih letih, ki ne potrebuje več (vedno) ob sebi gospoda tartufa. Ni ji težko biti sama. Tudi s pokončno držo se ne obremenjuje več. Nemalokrat postane nostalgična. Mesnati ocvirki jo spominjajo na dom,včasih jih zamenja za kranjsko klobaso, drugič se odpelje proti Piranskemu zalivu v lov za jadranskimi škampi- znajo biti sladki- ali na dravsko polje, kjer je spoznala novo prijateljico bučo. Skupaj sta pravi mali nagajivki. Letošnji maj si je omislila novega ljubimca. Našla ga je doma-v osrčju Sorškega polja. To je zopet gospod, malo mlajši, vendar bogat, poln življenjskih sokov, samozavesten in lep. Zdi se srečna, zopet se počuti mlado in lepo. Samo upamo lahko, da bo trajalo več kot mesec maj. Ste uganili za koga gre? To je sam gospod Špargelj. In s tretjim korakom gremo naprej.

Kako se ljubita zrela dama - medla in mladi gospod - špargelj

(količina sestavin za 4 osebe)

Zrela dama-medla

Oprano proseno kašo zakuhamo v slano špargljevo osnovo, ki smo ji dodali maslo. Med kuhanjem prilijemo podmet iz koruzne moke in vode. Počasi jo kuhamo do primerne gostote. Tokrat želimo skuhati medlo, ki bo na krožniku obdržala obliko.

Mladi gospod-špargljeva zabela

Na stopljenem maslu ovenimo na drobno narezan beli del pora. Dodamo na kolobarčke narezane šparglje, katerim smo odstranili olesenele dele iz katerih smo skuhali osnovo za medlo.

Poprašimo s ščepcem moke in zadišimo s sesekljanim česnom. Zalijemo s sladko smetano. Solimo in popramo. Vse skupaj dobro povremo.

Zdaj sta zrela dama in mladi gospod pripravljena na združitev

Medlo porazdelimo v 4 segrete globoke krožnike in prelijemo s špargljevo zabelo. Obilno potresemo z narezanim drobnjakom in njegovimi cvetovi. Za pikantnost poskrbimo z oblancem staranega kozjega sira. Oblanc sira naredimo z nožem za lupljenje krompirja.

Nasvet gospodinjam

Jed je najbolj primerna za predigro-prevajam-toplo predjed.

Avtor: Ana Šušteršič

Prijava na obveščanje

Bodite obveščeni o novih člankih v Jezeršek okusi.

Arhiv člankov iz področja Recept meseca

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se